Ugledal je veliko, belo pogrnjeno mizo in na mizi vse polno sladkih in dobrih rečí, krožnik pri krožniku in vsi polni, prijetno dišeči; kadilo se je iz njih, vzdigalo se, ščegetalo ga v ustih in v nosu; in zraven je bilo sadje, rdeča, mrzla, sočna jabolka... iztegnil je roko, zagriznil... Hudó ga je zažejalo; usta so mu bila čisto suha, jezik trd, neokreten, kakor iz trdega usnja. In sonce je pripekalo.