Zmerom naprej gre, žejen in lačen, zmerom naprej in ne misli več na latinsko šolo. To je bilo takó neumno, kakor če je časih mislil, ko je prihajal iz šole: ”Morda je zdajle vsa miza polna dobrih stvarí; mati se smeje od veselja, celó očetu se tresejo brki. Hipoma se je vse spremenilo, - nekdó je prišel in je prinesel vsega.“