Ali čemú ga priganjata, saj gre sam! Zmerom naprej gre, žejen in lačen, zmerom naprej in ne misli več na latinsko šolo. To je bilo takó neumno, kakor če je časih mislil, ko je prihajal iz šole: ”Morda je zdajle vsa miza polna dobrih stvarí; mati se smeje od veselja, celó očetu se tresejo brki.