Obrazi žensk in moških so bili topi, očí so gledale brez izraza, jezik je ponavljal leno, zaspano: ”Za nas Bogá prosi!“ Neusmiljeno je žgalo sonce, žarki so rezali kot svetle britve. In trnje ob poti, in staro, preklasto drevje, in dolgočasni, dolgočasni, razriti lazi, - vse je bilo tiho, mirno; ni dihalo, ni se zgenilo.