Gospod bi pogledal in bi se začudil, a bi se nasmehnil: ” Glejte, gospod, jaz sem tisti, ki ste mu dali marelico!“... Da bi imel eno samo svetlo, rumeno, sočno marelico! - Bilo mu je, kot da bi imel kamen v želodcu: in ta kamen se je prevračal, poskočil je ob vsakem koraku.