Potem mu je prišlo na misel... branjevka se je časih okrenila, dá, celó vstala je ter šla nekoliko v stran. Takrat bi stopil, počasi, malomarno, kot da bi hotel samó malo pogledati, in bi vzel tisto, ki je tam čisto ob robu... toda ni si upal. Zdaj mu je bilo žal, da si ni upal...