nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Konec, poved v sobesedilu:
Trepetal sem v svojem strahu in v svoji ničevosti; odgovoril nisem, ker odgovora nisem vedel.
Tedaj je govorila Smrt sama namesto mene in je rekla ... s prav tistim zamolklim in zastrtim glasom, kakor poprej, ki je bil podoben pesmi večernega zvona za daljnimi meglami.
”Žela sem veličastno žetev, na brezmejnih njivah sem jo žela, kjer je bil človek sam sejal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani