Zdaj bi se pač že lehko prikazal tam, ob oglu poslednje hiše, ob lepo ograjenem vrtu ... je gledala napeto in že se ji je skoro zdelo, da se je zgenila senca ob vrtu. Toda zableščalo, zazibalo se ji je bilo morda pred očmi, senca je izginila, popotnika ni bilo. Sedla je v travo kraj poti, stisnila je glavo med dlani in je gledala v dolino.