”Mudi se mi domov ... glejte, že se je zmračilo!“ Tako hiti mimo cerkve, mimo belih hiš z velikimi koraki, ne vidi več nikogar in ne pozdravi nikogar, smehlja se in misli nanjo ... Zdaj bi se pač že lehko prikazal tam, ob oglu poslednje hiše, ob lepo ograjenem vrtu ... je gledala napeto in že se ji je skoro zdelo, da se je zgenila senca ob vrtu.