Brž se napravi v hrib, ne poslavljaj se dolgo od tega neprijaznega sonca! ... Samo še hrib je med nama, in ti hodiš počasi, ne mudi se ti nikamor, moji koraki so pa tako majhni; saj ti sežem komaj do rame!“
In ko je zahrepenelo po njem, ga je videlo njeno srce bolj natanko, utripalo je hitreje in svobodneje.