se je napravila, neutolažena, vsa plaha, osamljena. Zunaj jo je pozdravilo sonce, plameneče sredi neba; vsa se je lesketala v beli svetlobi; toliko je bilo luči, da je napolnila vso dolino do vrha ter se razlivala kakor silno šumeča reka v ravan.
Hanco je bolela ta svetloba, hitela je, da bi ji ubežala.