... No, Bog z njo ... drugače bo zdaj! Glej, kako lepo sije sonce, ves gozd je prepletlo, ves zrak ga je poln, kakor reka lije dol ..., vse bo drugače zdaj!“
Tudi ona je zardela v lica; ruta ji je bila padla za vrat, lasje so se ji igrali na čelu in vesele so bile oči.