Stopala je tik za njim, tako da ji je škropilo na krilo tudi blato od njegovih nog. Otrplih rok ni čutila več, pozabila je tudi na pot in prijetno ji je bilo pri srcu; kakor da bi sedela pod kozolcem, visoko nad vasjó, ter se pogovarjala o prihodnosti; ki je že čisto blizu. Tam za goro, na koncu blatne poti ...