Ob visokem deblu smreke je tonilo sonce, že vse rdeče je bilo in njegova svetloba je ugašala. In kakor je tonilo, so se vzdigale sence iz globeli, plazile so se v hrib in so pile večerno luč ... Tedaj je vzkipela od one strani visoka senca; je stopil na hrib in kakor nebeška glorija se je svetila za njim večerna.