je zvonila opoldne, zato da se je poslovila od cerkve, svojega drugega doma. Še bolj samotna in siromašna je bila; gole, razpokane stene so dremale smrti naproti; plašč Matere božje na velikem oltarju je že popolnoma obledel, zvezda, ki je bila nekoč nad njeno glavo, ji je ležala pod nogami. Stranska oltarja sta bila polupodprta; če je stopil človek na stopnico, je zaškripalo in se zazibalo.