Poslovil se je od prijatelja, na ulici mu je dihnilo v obraz toplo sonce in vesel je bil sonca. Vesel je bil ljudi, ki so hiteli mimo, brez zla so se mu zdeli vsi obrazi; kakor sladko, veselo sočutje ga je obšlo, kadar je ugledal otroka, strmečega v svet z velikimi, radovednimi očmi in pogladil je po laseh kuštravega fanta, ki se mu je bil zaletel v noge.
Dospel je v predmestja, v bližino svojega doma; šel je mimo žganjarnic; umazanih, zadehlih krčem; razcapani, slabotni in bolehavi otroci so se igrali na ulici.