Stopil je časih celo par korakov za žensko, ki je prihitela mimo, toda koj se je nasmehnil sam sebi in se je vrnil. Postal je med gručo ljudi, ki so se prepirali, gledal je za pijancem, ki se je opotekal po tlaku, poizkusil je časih, da bi razločil ime ulice v dremotnem svitu oddaljene svetilke.
Izprehajal se je do pozne noči, roke v hlačnih žepih, obraz dolgočasen in brezbrižen; ni se mu mudilo nikamor in tudi truden ni bil.