Cerkev sama, siromašna in polurazpala, kakor je bila, se je belila svetleje v spomladanskem soncu; tudi do nje je bil segel žarek radosti in veliko oko zvonika je strmelo v globel s topim zadovoljstvom ... je šivala za mizo, ko se je vrnil oče iz vasi. Bolj suh je bil, zelo že sključen in siv; nagubani obraz se je smehljal veselo.