je govoril hlastno, s trepetajočim glasom; tako mu je bilo, kakor da se mu umika nekaj velikega, lepega, nikoli nadomestljivega, in iztegal je slabotne roke, da bi zadržal, rešil ... ”Veliko sem grešil nad tabo,, ali tudi kazen je velika ... Zdaj vem, da bo težko moje življenje, da ne pridem nikoli do konca; zdaj vidim, kako močno sem se opiral ob tvojo ramo ...