V sanje so gledale njene oči in poslušala je v sanjah. Šumno so se razgovarjali naokoli, ali onadva, in ona, se nista menila za nikogar, kakor da bi hodila sama po tihem večernem polju.
”Zakaj si tako razmišljen in žalosten?“ je prašala ona in oči so vabile in očitale prijazno.