”Čas bo, ti lepa mežnarjeva hči, -- ti beli cvet globeli senčnotemne! ... Na jeziku mi leže jambi in v nogah, slavnostni govor me je napravil vrtoglavega ... Napravite se kmalu, ob polu osmih je pričetek; to se pravi, kakor se bo hotelo moji malenkosti, zakaj z mano se stvar začenja!“