Zadišalo bo po njegovi izbi vse na ulico, kadar odpre zavoj in razpoloži na polici te lepe svetle pozdrave iz globeli in spominjal se bo nanjo z mehkim srcem ... Ej, zasmejal se je naglas siromašnemu daru. Prerezal je vrvice; odprl je zavoj in pogledala sta obadva in sta se zasmejala, on in tista lepa dama z gosposkimi belimi rokami. In ko sta si slonela nasproti nad zavojem, so se srečale njiju oči, srečale so se morda njiju ustnice.