...“ Ko je brala pismo prvikrat, se je veselo zasmejala kotlu, tako varno zabitemu.
”In kako se godi tebi, ti moja mala, nedolžna, resna mamca? Če grem po cesti, vidim dame v šumečih svetlih oblekah, z rožastimi klobuki na umetno friziranih laseh, se spomnim časih, kakšna bi bila ti v taki obleki, s takim klobukom in s tako frizuro, in se smejem, da moram stopiti v vežo.