Tudi sama je povesila oči in tišji, globlji je bil njen glas.
”Zgodi se morda kdaj,, da se povrneš drugače ... morda se zgodi, da se ti potoži po meni ... tedaj te bom čakala ...“ Roka se je doteknila roke in bilo je, kakor da se je v tistem trenotku preselila grenka, nerazumljiva slutnja v njegovo srce.