Za vasjo je ugledal Hanco, ki je stopala počasi v hrib. V tistem hipu, ko se je zasvetilo tam njeno pisano krilo, se je narahlo nasmehnil; skrito, neradovoljno sočutje je bilo v nasmehu.
”Kakor mamca, tako široka in neokretna je v tem pisanem krilu; in tudi ruto si je prevezala okoli vratu kakor mamca ...