”Rad sem imel zunaj vihar, tukaj me je strah te lahne sapice ... kakor da bi ugledal nenadoma luč v svoji izbi, ki sem jo bil zaklenil ... Spati bi moral; zbudim se morda jutri in se zasmejem čudnim sanjam ...“ Vroče mu je bilo prej, zdaj se je tresel od mraza; zavil se je tesno v suknjo in se je vračal proti vasi.