”Ne pojdem za dolgo in kadar se vrnem poslednjikrat, pojdeš z mano ...“ Govoril je s tujim, neodločnim glasom, so se zdele njegove besede hladne, skoro zlovoljne in ni ji bilo laže pri srcu ... Komaj se je dalo misliti, ni se dalo izreči, kar je bilo globoko skrito; ali stalo je med njima, hodilo je z njima vso pot.