nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kurentova modrost/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Nič se nisem začudil svoji besedi; senca se je z mokrimi prsti oklenila mojih in bila je človek. V moji izbi, od luči moje svetilke obžarjen, je stal starec, mencal je z rokama, gledal dobrodušno name ter mi pomežikaval smehljaje; na njegovem razritem in razglodanemobrazu je bilo napisanih toliko gub, kolikor let; mislim, da jih je bilo veliko čez tisoč; in v vsaki teh gub je ležala, kakor počiva truplo v rakvi, zaužitega trpljenja vrhana mera. Oči niso razodevale nikakšnega trpljenja; izpod košatih, osivelih obrvi so gledale bistro, veselo in brezskrbno, tudi nekoliko hudomušno, kakor oči dvajsetletnega fanta ... še ne: kakor oči šestnajstletnega dekletca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani