Ravno ko so se zalile njegove drobne oči od srčne bolesti, je dospel s spremljevalcem Kolokotronijem do krasne izložbe perzijskih preprog; nad izložbo se je lesketalo v zlatih črkah imé firme ” & Timaeus“.
Kralj Malhus se za firme ni brigal veliko; to je bila stvar njegovega; tudi preproge ga niso zanimale, posebno o mraku ne, kadar ga je ovladala melanholija. A tisti večer je stal kakor v sanjah pred izložbo perzijskih preprog in ko se je vračal na dvor, so se mu noge tresle, a pri duši mu je bilo čudovito prijetno...