Samo do velike ceste je vodila peščena pot, drugače ni bilo steze nikjer; vse je bilo poraslo z gostim grmovjem, a na tleh je gnilo listje, da se je udirala noga do gležnjev... Časih sta se izgubila v samoto teh neizmernih senc, a pustinja je bila tolika, da sto korakov od nista vedela ne kod ne kam. Vejevje je zakrivalo nebo in obzorje na vseh straneh in ravnati sta se mogla samo po sledovih svojih stopinj.