Kljub temu mu je bilo prijetno pri srcu; čutil je nekaj podobnega, kot se bil ravnokar imenitno osvetil nad kakim sovražnikom. Toda to sladko razpoloženje je trajalo samó trenotek in ko se je ozrl po svoji prostrani, z mrtvim bogastvom opremljeni sobi, se mu je nabralo čelo v močne gube in ustnice so se mu stisnile... Čul je tisto noč jako pozno, dokler se ni pričelo daniti nad mestom.