Kralj zapoveduje, - in krivijo se hrbti vsenaokrog; Malhus prosi, a nihče se ga ne usmili... Zvečer, kadar bi bilo vse tiho na gradu, bi pustil žezlo in krono na prestolu, pustil bi kralja med drugimi simboli in duhovi ter se splazil po prstih na cesto. In tako bi se rodil sredi ceste nov človek - Malhus.