Vse nad njim je hipoma vztrepetalo in zašuštelo; rosne kaplje so mu padale na plašč in v lica mu je zapihala hladna sapa. Zdelo se je, da je zgenilo za gozdom sonce s svojimi svetlimi perotmi... Čutil se je boječega in ponižnega, kot da siplje nanj to krasno jutro nezaslužene milosti.