Ta silna posoda je bila temnozelena, nobene rože ni bilo na nji, pač pa je bila skoro do vrha oškropljena z blatom. Spredaj je sedel sključen starec s črno kučmo na glavi; pocincával je v enakomernem taktu z vsem životom; očí je imel zatisnjene; vajete je komaj še držal v rokah in konja sta stopala kakor se jima je hotelo.
Kočija je bila polna raznih škatel in zavojev, a globoko v ozadju je sedel, v naročju.