Kralj mu je gledal v lica z neumnimi očmi in odprtimi ustnicami. Roké so mu ležale mirno na kolenih in ni se zganil, kakor da bi se bil spremenil v kip... Čutil ni ničesar grenkega in skelečega, samo zdelo se mu je, da so stene okoli njega puste in gole in da so v tistem hipu prepregli sivi oblaki vse nebó.