Izgubila se je med zvezde na večernem nebu, - v sence samotnega parka, - v fantastično deželo, kakršne še ni videlo dotlej človeško okó. In med zvezdami na večernem nebu in izza temnega listja v samotnem parku gleda dvoje globokih, temnosivih očí; nasmehljal se je obrazek, krilo je zašumelo, - in spet se širi temna tišina vsenaokrog... Celó na zunanje se je spremenil kralj Malhus.