In zaljubil se je s tisto sanjarsko ljubeznijo, ki zastré očí z rožastim pajčolanom in objame dušo kakor z dvema sladkima belima rokama. Teló hodi po sobi, po vrtu, - duša ne vé o tem. Izgubila se je med zvezde na večernem nebu, - v sence samotnega parka, - v fantastično deželo, kakršne še ni videlo dotlej človeško okó.