nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Že sam obraz, okrogli, jasni, pošteni obraz, brez vseh zaslug in lepih čednosti, bi bil zaslužil zlati križec in narodovo hvaležnost. Toda kje je pravica?
Njega samega so videle moje oči, vse drugo, vsa pisana množica, zbrana v svečano razsvetljeni dvorani, vsi dostojanstveniki in imenitniki, vsi umetniki in poetje, dà, tudi naši visoko zaslužni in delavni poslanci in celo cvet našega rodoljubnega ženstva -- vse se je topilo pred mano v polprozorno, migljajočo meglo in le njega samega, Skočirja, so gledale z občudovanjem in tihim češčenjem moje oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani