nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Študent je videl, kam so se zagledale, kam se zasanjale njegove oči.
”Bral sem nekoč,“ je izpregovoril študent, ”kako je pameten in duhovit gospod razlagal, da Julija takorekoč ni bila živo bitje, temveč le podoba in simbol vaših idealov, in da je bila vaša ljubezen le gorko koprnenje iz te žalostnedoline realnosti -- nič drugega torej nego ljubezen klavrnega klativiteza do nikoli ugledane, visoko češčene Dulcineje. Kakor je bila ta misel duhovita, tako je bila pretirana; in vendar se mi zdi, da je veliko resnice na dnu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani