nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Glava je klonila nižje, solze se še niso posušile na licih, in ustnice so trepetale še zmerom. Šla je in globoka žalost je bila v njenem srcu. Ozrla se ni nikamor; ulica je bila dolga, zmerom enako pusta in prašna, tudi hiše so bile zmerom enake, še v soncu sive in mračne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani