nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Le redkokdaj se prikaže iz rova kuštrava, potna, gola glava, samo do vratu; do vratu je zakopan živ človek v zemljo, oči se ozirajo zaspano, zlovoljno, nikoli se ne ozro proti nebu; ne vidijo sonca in ga nikoli niso videle ... Pot se vzpenja in širi; že so daleč za mano globoke, ozke ulice, v prah in potopljene. Zdi se mi, da že vidim v daljavi zelene holme; tako je prepojeno vse obzorje z lučjo, da so oblike nerazločne, da se gibljejo nemirne ter časih nenadoma izginejo, kakor za plapolajočim srebrnimpajčolanom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani