nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Treba je misliti nanje zategadelj, ker vem še danes (in tedaj, ko sem seprestrašil ter se ozrl po izbi, sem začutil pregloboko v srcu), da nikoli nisem tako užival kakor ob tisti uri ... nikoli pozneje, ne v najsvetejši radosti ... In vendar bi si bil pljunil v obraz, ko sem se vzdramil ... ne še to ... nji sami bi bil pljunil v obraz, ko sem jo objemal ... Ne smel bi je ugledati zdaj, ne v tej uri, ko so se zakrohotali spomini na zidu ... zdi se mi, da bi ji ... ne, ne bi ji pljunil v obraz, z obemi pestmi bi ji udaril v obraz ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani