nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Zgenilo se je in vstajalo, zibalo se je počasi, neokretno, in zibalo se je proti meni, v hrib.
Z istimi koraki, prav tako počasi, zmerom višje in zmerom bližje je prihajala groza v moje srce.
Jaz, nekoč prirodoznanec po dolžnosti, nisem spoznal živali, ki je čudovito rasla pod menoj, vzdigala se višje ob vsakem zibajočem se, omahujočem koraku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani