nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast, poved v sobesedilu:
- A še potem, ko je sedel poleg nje v senci in se igral z njenimi rokami, ji je gledal v oči in ponavljal srečen in pijan od ljubezni ”Ti dušica moja, kako te ljubim ... ljubim ... ljubim ...“ Toda polagoma je izpustil njene prstke in zapeklo ga je v srce, kakor da bi bil storil kaj nepoštenega, pregrešnega, ko se je dotaknil teh nedolžnih, polotroških lic.
Ona je molčala; blažen in obenem boječ smehljaj ji je plaval okrog ustnic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani