nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast, poved v sobesedilu:
Krog njega so se širili daleč na okrog pusti, valoviti lazi, ograjeni s trnjem in visoko razraslim leščevjem; na razpotjih ilovnatih, razritih klancev se je dolgočasila tupatamtemnolista, rogovilasta tepka; in kakor bi bil izgrešil pot med neštetimi grapami in blatnimi jarki, je pricurljal iz kakšnega kota umazan studenec in se takoj zopet izgubil tiho med peskom in kamenjem. V daljavi so se bleščali visoki bukovi gozdi, zaviti v trepetajočo meglo sončnega prahu ... ”Svetega cerkvica, gori je namalana merkvica ...“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani