nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast, poved v sobesedilu:
Ko je hodil drugo jutro počasi proti Blatnemu dolu, je zapazil prvikrat, kako pusto je vse krog njega.
Valoviti, neskončni lazi, porasli z visoko, orumenelo travo - trnje in robidovje ob strmih klancih, posutih s sivim, ožganim kamenjem - tupatam visoko drevo z dolgimi, črnimi vejami in redkim, povešenim listjem - ne daleč pred njim samotni Blatni dol z bledim, na nahko šumečim bukovjem ... vse zaspano, dolgočasno do smrti!
”In tako se je moralo končati!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani