nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast, poved v sobesedilu:
Oblatil je, kar je bilo lepega, in predenj je stopila naga njegova sebičnost ... Ko je hodil drugo jutro počasi proti Blatnemu dolu, je zapazil prvikrat, kako pusto je vse krog njega.
Valoviti, neskončni lazi, porasli z visoko, orumenelo travo - trnje in robidovje ob strmih klancih, posutih s sivim, ožganim kamenjem - tupatam visoko drevo z dolgimi, črnimi vejami in redkim, povešenim listjem - ne daleč pred njim samotni Blatni dol z bledim, na nahko šumečim bukovjem ... vse zaspano, dolgočasno do smrti!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani