”Bog daj mrtvim nebesa, živim pa veselja in žejnim vina.“
”To je beseda,“ se je razveselil. ”Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila zemlja; dobra volja pa je že pol žetve.“
In vse je bilo, kakor je oznanil cigan: noč za nočjo se je razlegala pesem po dolini; Elijeva krčma je bila ob nedeljah in praznikih tako polna, da se je gostom smilil ubogi krčmar, ki je bil ves pôten in zasopljen; in čudo prečudno: Grajžarjeva duša je zadobila mir, nihče ga ni več srečal ne podnevi in ne ponoči, izginil je brez sledu kakor njegov spomin.