Ali komaj je zatisnil oči, je težko zasoplo in zavzdihnilo deset korakov pod njim in v klanec je stopil, prav tako upognjen in betežen, kakor je zmerom hodil. Potnik se je pokrižal ter je obgovoril ubogo dušo:
”Kaj da hodiš po teh krajih še po svoji hudi smrti?“