Zgodilo se je mnogokdaj, da se je faran dodobrega napil pri krčmarju; ko pa je imel že rdeče oči in težakjezik, je naslonil glavo ob pesti ter se je začel smiliti sam sebi. Tedaj je tudi pokazal žalosten obraz in je tolažil vzdihujočega s prijazno besedo. Največkrat pa je tarnal stari Potnik in njega je najrajši tolažil.